Pravičnost na PŠ Črniče

Na podružnični šoli Črniče smo veliko razmišljali na temo pravičnost. Učenci so na lističe pisali, kaj zanje pomeni pravičnost. Razmišljali so tudi o krivicah. Nekateri so to izrazili v risbi. Risbe učencev, njihove misli ter misli nekaterih modrecev smo obesili na šolsko stopnišče. Učenci, njihovi starši in vsi, ki obiščejo našo šolo, misli prebirajo, komentirajo. Vedno več učencev želi svoje misli še dopolnjevati, zato se naša razstava veča.

V šolski avli smo pripravili razstavo knjig na temo pravičnost. Učenci in starši se ob knjigah ustavijo, po njih listajo in prebirajo. Pri pouku in v okviru podaljšanega bivanja smo že veliko od teh knjig prebrali in želimo si prebrati vse, pa morda poiskati še katero na dano temo.

Prebirali smo zgodbo o newyorškem možu, ki je zagrešil zločin, ko je ukradel hleb kruha, in jo komentirali.

Erika Štrancar

Objavljeno v Nerazvrščeno, Pravičnost | Komentiraj

Pravičnost

V prvih treh mesecih šolskega leta 2015/16 se na OŠ Dobravlje posvečamo pomembni vrednoti –  pravičnosti.  Spoznavamo velike ljudi iz bližnje in daljne preteklosti, ki so delali in delajo za pravičnost. Otroci in najstniki ob različnih priložnostih razmišljajo, kaj lahko sami naredijo, da bo svet pravičnejši.

Na šolskem hodniku v zgornjem nadstropju centralne šole so razstavljene knjige, povezane s pravičnostjo. Kdor želi, si lahko razstavljene knjige v knjižnici izposodi na svoje ime.

V šolski avli so razobešene misli o pravičnosti, nepristranskosti, enakopravnosti in človekovih pravicah. Vabijo nas, da o teh temah razmišljamo in se o njih pogovarjamo.

Človekov napredek ni niti samodejen niti neizogiben. Vsak korak k pravičnosti zahteva žrtvovanje, trpljenje in boj; neutrudne napore in strastno skrb predanih posameznikov.

-Martin Luther King

 

 

Objavljeno v Nerazvrščeno, Pravičnost | Komentiraj

Pravičnost pri pouku zgodovine

V razredu, kjer poteka pouk zgodovine,  so prilepljene misli znanih osebnosti na temo pravičnost. Učenci so povabljeni, da tudi sami prispevajo kakšno misel na temo pravičnosti.

Zgodovina3 Zgodovina2 Zgodovina1

Devetošolci so po končani obravnavi učne enote Prva svetovna vojna za domačo nalogo dobili kratek razmišljujoči esej. Razmišljati so morali o tem, kakšne so  bile posledice 1.svetovne vojne na področju pravičnosti.

Podobno so zapisali svoje misli po končani obravnavi teme Pariška mirovna konferenca, kjer smo omenili tudi nastanek Društva narodov in njegovih nalog. Pred tem je potekala razprava o človekovih pravicah (kje so zapisane, kaj pomenijo, katere so …) in o osebah, ki so se skozi zgodovino borile za človekove pravice. Skupaj z učenci smo se pogovorili o nekaj znanih osebnostih, ki so se borile  za pravičnost in s tem izkazale velik pogum in tudi tvegale svoje življenje:

  • Oskar Schindler
  • Nelson Mandela
  • Raoul Wallenberg
  • Martin Luther King
  • Rosa Parks
  • Andrej Vendramin.

Učenci so razmišljali o tem, zakaj je težko ukrepati, ko se moramo boriti za pravičnost in kako zbrati pogum in najti pravi način za ukrepanje.

Osmi razred:

Pri učni temi Posledice geografskih odkritij smo se z osmošolci  pogovarjali o usodi staroselcev v Ameriki in o črnih sužnjih, katere so pripeljali iz Afrike. Staroselci so izgubili svobodo, položaj mnogih je postal suženjski. Mnogi so bili prisiljeni v težaško delo na plantažah, velikih farmah in v rudnikih. Njihovo število se je v kratkem času zelo zmanjšalo (težaško delo, izkoriščanje, bolezni …). V začetku 16. stol. so jih zato začeli nadomeščati s črnimi sužnji iz Afrike. To je bil začetek sramotne trgovine s sužnji, ki je v naslednjih 300 letih posredovala kakih 20 milijonov afriških prebivalcev.

Potek učne ure:

  1. Ko so učenci prišli v razred (naslednjo uro, po obravnavani temi o sužnjih), so se prešteli na prve in druge, tako, da je bilo učencev v vsaki skupini približno enako.
  2. Učitelj prevzame vlogo lastnika sužnjev in eno skupino določi za svobodne ljudi, drugo pa za nesvobodne- sužnje. Prvi izvejo, da so svobodni, dobijo navodilo, da se lahko prosto premikajo po učilnici in se prosto pogovarjajo med seboj, prav tako izvejo, da bodo dobili zapis današnje ure. Drugi izvejo, da so pravkar postali nesvobodni sužnji, dobijo navodilo, da morajo sedeti na tleh in da nas ne smejo gledati v oči, prav tako so dobili nalogo, da si morajo sami izpisati učno snov za današnjo uro in da jo bodo potem morali izpisati še za svobodne.
  3. Zgodovina6 Zgodovina5 Zgodovina4
  1. Učitelj opazuje dogajanje in reakcije otrok.
  2. Konec eksperimenta, vrednotenje s poudarkom, da smo sedaj vsi svobodni in enakovredni in da je to bil samo socialni eksperiment.
  3. Kako so se počutili svobodni in nesvobodni?
  4. Kako so gledali na skupino druge barve?
  5. Kakšni so bili občutki do učitelja?
  6. Učitelj učencem predstavi nekaj resničnih primerov, kjer se je dogajalo podobno kot to uro v razredu: črnci v ZDA in v JAR, Židje v času nacizma, domorodci v Avstraliji.
  7. Otrokom pove, da so te neenakopravnosti in neenakosti pred zakonom trajale zelo dolgo.
  8. Učitelj na kratko pove zgodbo Rose Parks in vodi debato: Zakaj Rosa Parks ni vstala s sedeža na avtobusu, kako so se črnci borili za svoje pravice, zakaj je trajajo tako dolgo, da so te pravice priborili in zakaj še vedno obstaja diskriminacija?

Polona Krkoč

Objavljeno v Nerazvrščeno, Pravičnost | Komentiraj

Priporočamo v branje!

Pred vami je seznam kvalitetnih leposlovnih knjig, ki jih priporočamo v branje v toplih poletnih dneh. Navedene knjige spodbujajo  otroke in mladostnike  k razmišljanju o univerzalnih človeških vrednotah, kot so: mir, enakost, spoštovanje različnosti in drugačnosti, kulturni pluralizem, odpuščanje, skromnost in preprostost.

1. triletje: (1. – 3. razred)

Bevk, France: Peter Klepec

Habič Pregl, Barbara: Babičina hiša

Moore, Juliane: Pegasta jagoda in nasilnež z žogo

Flisar, Evald: Pikpokec postane svetovni junak

Hanuš, Barbara: O Jakobu in muci Mici

Hanuš, Barbara: Rojstni dan

Pikalo, Matjaž: Misli dobro in modro

Brush, Ann: Med dvema ognjema

2. triletje: (4. do 6. razred)

Kuijer, Guus: Ko sreča trešči kot strela

Kuijer, Guus: Čez obzorje z vetrom na morje

Kujier, Guus: Knjiga vseh stvari

Kreitz Isabel: Pikica in Tonček

Vidmar, Janja: Kebarie

Erlings, Fridrik: Benjamin Dove

Gleitzman, Morris: Nekoč

Gleitzman, Morris: Potem

Dahl, Roald: VDV (Veliki dobrodušni velikan)

3. triletje: (7. do 9. razred)

Palacio, R.J.:  Čudo

Drvenkar, Zoran: Cengiz & Koder

Bednarski, Piotr: Modrikasti sneg

Frank, Anne: Dnevnik Anne Frank

Goobie, Beth: Loterija

Doherty, Berlie: Abela, deklica, ki je videla leve

Naidoo, Beverly: Druga stran resnice

Hill, David: Vračanje

 

Objavljeno v Nerazvrščeno, Univerzalizem | Komentiraj

Univerzalizem – kaj je to?

Domena, s katero se bomo podrobneje ukvarjali v naslednjih treh mesecih, je univerzalizem.

Sporočilo univerzalizma bi najlažje opisali z znamenitim zlatim pravilom:

Delaj drugim to, kar želiš, da bi drugi delali tebi.

Ne delaj drugim tega, česar ne želiš, da bi drugi delali tebi.

Univerzalizem torej vključuje načela, prepričanja in ravnanja, ki prispevajo k splošnemu in skupnemu dobremu. Uresničujejo jih lahko vsi ljudje, ne da bi s tem ogrožali druge ljudi.

Vir: Spletna učilnica IEV

 

 

Objavljeno v Nerazvrščeno, Univerzalizem | Komentiraj

Literarni in filmski junaki – PŠ Skrilje

V modulu Kultura, ki je del programa Etika in vrednote, smo spoznavali umetnostne zvrsti. To smo počeli s pomočjo spleta, z ogledom in branjem knjig ter s praktičnim delom (obisk kino predstave, izvedbo lutkovne predstave, oblikovanjem likovnih del ter plesnim ustvarjanjem pri športni vzgoji, pa  z ustvarjanjem poezije za šolsko glasilo).
Umetnost smo razdelili na:
• literaturo
• likovno umetnost
• arhitekturo
• glasbo
• ples
• gledališče
• film.
Pogovarjali smo se o pomenu umetnosti za človeka, kaj nam le-ta daje. Spoznavali smo ustvarjalce v vseh zvrsteh umetnosti, se poskušali približati umetniškim delom. Otroci so se zdeli najbližje literaturi ter filmski umetnosti. Tako smo podrobneje analizirali dva literarna in enega filmskega (animiranega) junaka. Prebrali smo nekaj odlomkov iz Pike Nogavičke, Zvezdico zaspanko ter si ogledali animirani film Loti in skrivnost mesečevega kamna. Primerjali smo jih med sabo in naredili lestvico lastnosti, ki jih pri teh junakih najbolj privlačijo.
LOTI                              PIKA NOGAVIČKA                                 ZVEZDICA ZASPANKA
pogum                           pogum                                                        prijaznost
empatija                       iznajdljivost                                                empatija
zvedavost                     prijateljstvo                                                prijateljstvo
radoživost                    radoživost                                                   spoštovanje
avanturizem                domiselnost                                                pogum
spoštovanje
prijateljstvo

Najbolj  sta otroke prevzeli lastnosti pogum in prijateljstvo.

Vesna Stibilj

Objavljeno v Kultura, Nerazvrščeno | Komentiraj

Igre lepih besed – 1. razred PŠ Črniče

V okviru modula Kultura smo se pri pouku pogovarjali o lepih besedah. Ob slovenskem pregovoru LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE smo odkrivali, na katerih mestih srečamo lepo besedo – v knjigah, med prijatelji, v družini, na plakatih, na televiziji in radiu, v šoli, zvezkih, v knjižnicah… Ob lepi besedi se počutimo prijetno. Lepa beseda nas opogumlja in hrani.
In tako je nastala ideja za igro z naslovom:
IGRE LEPIH BESED.


Učenci so na listke v velikosti kart pisali lepe besede. Črke so najprej zapisali s svinčnikom, nato jih prevlekli z flomastri in pobarvali z barvicami. Lističe so nato še okrasili s pikicami. Vsaka beseda je bila zapisana na dva listka. Tako je nastal0 19 parov lepih besed. V tej obliki se igro igra kot SPOMIN. Nato smo dodali še eno karto z grdo besedo, ki je zapisana črno in nima para. V tej obliki se igro igra kot ČRNI PETER. Učencem prepustimo, da igro lahko igrajo tudi na svoj način. Samo domišljijo potrebujejo…. Sličice smo izstrigli in na spodnjo stran prilepili darilni papir. Nato smo sličice še plastificirali.
Namen igre je, da ozavestimo pomen lepih besed in da jim dodamo oziroma povečamo vrednost. Ozavestimo tudi, da se grdih besed izogibamo in da jih ne izgovarjamo. Obenem so to družabne igre, ki spodbujajo druženje. Učenci z njimi urijo spomin in krepijo sodelovanje.

Tamara Kukanja in Erika Štrancar

Objavljeno v Kultura, Nerazvrščeno | Komentiraj

Prvi razred PŠ Skrilje in februar v znamenju KULTURE

1. Pred slovenskim kulturnim praznikom so si učenci, razdeljeni v dve skupini, izmislili dve pravljici. Ena skupina je pravljico naslovila Sedem prašičkov, naslov druge pravljice pa je bil Sokol in sedem mišk. Vsaka skupina je svojo pravljico tudi ilustrirala. Učiteljica je besedili zapisala in tako sta nastali dve čudoviti razredni knjigi pravljic.

skrilje1 skrilje2

2. Z učenci smo se pogovarjali o starih časih, o življenju in navadah naših babic, prababic. Učenci so v šolo prinesli različne stare predmete in pripovedovali o tem, kako in zakaj so jih nekoč uporabljali. V učilnici smo uredili razstavo teh predmetov in jih predstavili tudi drugošolcem.

skrilje3

3. V času pusta smo se z učenci pogovarjali o pomenu pusta in tipičnih slovenskih pustnih maskah. Tudi ta pogovor in dejavnosti smo navezali na preteklost in običaje. Na pustni torek smo z učenci, oblečenimi v pustne maske, odšli po vasi in odganjali zimo.

skrilje4

Učiteljici: Agata Marušič, Ana Čelik Čibej

Objavljeno v Kultura, Nerazvrščeno | Komentiraj

Hišica vrednot – PŠ Vrtovin, 3. in 4. razred

Osrednja nit našega dela na temo kulture so bile vrednote. Glavna dejavnost, ki smo ji posvetili tudi največ časa, je bil pogovor o vrednotah in risanje hiše vrednot. Beri naprej

Objavljeno v Kultura, Nerazvrščeno | Komentiraj

Naslikaj čustvo

NASLIKAJ ČUSTVO – PŠ Skrilje, 3. razred
• Pri likovni umetnosti smo se z učenci pogovarjali o čustvih (jeza, strah, veselje, sram, gnus, žalost). Opisovali so dogodke, ko so bili jezni, žalostni, veseli…. Beri naprej

Objavljeno v Kultura, Nerazvrščeno | Komentiraj