Tradicija na PŠ Skrilje

Ko govorimo o tradiciji, se redko v polni meri zavedamo pomena, ki ga dejansko ima v našem življenju. Brez tradicije namreč ni kulture, ni ničesar, kar je človeštvo s svojimi ljudstvi in civilizacijami pridobilo v svoji zgodovini. Vse njihove pridobitve so ostale le, če so in ko so bile prenesene iz generacije v generacijo. Brez tradicije se vse naše življenje dobesedno pretvori v nič, postane nam nepojmljivo in nemogoče.

Dejavnosti povezane s tradicijo so v naši šoli neprestano vpletene v učno vzgojni proces.
Na podružnični šoli Skrilje smo v novembru učencem s tradicionalnim slovenskim zajtrkom poskušali približati pomen zajtrka za naše telo ter se pogovarjali o lokalno pridelani hrani. V prazničnem decembru smo veliko pozornosti namenili praznikom. Praznovanje pomeni spominjanje nečesa iz preteklosti in veselje v sedanjosti. Že v začetku meseca smo začeli z okraševanjem učilnic ter pripravo programa za novoletno prireditev za starše, ki smo jo izvedli 22. 12. 2015.

S prvošolčki smo 22. 12. 2015 praznovali začetek zime. Poslušali so zimske pravljice in pesmice, reševali uganke ter dopolnjevali verze z rimami. Dobili so ogrlice kot simbol pričetka tega letnega časa. Pred malico so si po skupinah praznično uredili mizice (na sredini mizice je gorela svečka, vsak je dobil servietko z zimskim motivom). Od doma so prinesli dobrote, s katerimi so se med malico posladkali. Ob glasbi so tudi zaplesali.
V četrtem razredu so se učenci pogovarjali o praznikih in o praznovanjih. Stare starše so vprašali, kako so oni doživljali in praznovali novoletne praznike.

Ko so bili moj stari starši majhni, so novoletno jelko okraševali z dobrotami, ki so jih našli doma. Orehe so zavijali v svetleče papirje. Na smreko so obešali tudi suha jabolka in domače piškote. Če je padel kakšen na tla, so ga pojedli. Tudi darila so bila bolj skromna. Dobili so kakšen dinarček ali suho sadje. Ob večerih so molili. Svečk in adventnih venčkov niso imeli. Jaslice so bile iz mavca in lesa, na lesenih palčkah, da so jih lažje zapičili v mah.

Michel Batagelj, 4. razred

Nona mi je povedala, da so za praznike jedli orehe, jabolka, grozdje in kakšen piškot. Peli so pesmi ob jaslicah. Niso vedno čakali polnoči. Igrali so tudi tombolo. Vse, kar so jedli, je bilo domače.

Hana Mamić, 4. razred

Anita Vodopivec

O Katja Bone

Profesorica nemščine in angleščine
Ta vnos je bil objavljen v Nerazvrščeno, Tradicija. Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja