Pravičnost pri pouku zgodovine

V razredu, kjer poteka pouk zgodovine,  so prilepljene misli znanih osebnosti na temo pravičnost. Učenci so povabljeni, da tudi sami prispevajo kakšno misel na temo pravičnosti.

Zgodovina3 Zgodovina2 Zgodovina1

Devetošolci so po končani obravnavi učne enote Prva svetovna vojna za domačo nalogo dobili kratek razmišljujoči esej. Razmišljati so morali o tem, kakšne so  bile posledice 1.svetovne vojne na področju pravičnosti.

Podobno so zapisali svoje misli po končani obravnavi teme Pariška mirovna konferenca, kjer smo omenili tudi nastanek Društva narodov in njegovih nalog. Pred tem je potekala razprava o človekovih pravicah (kje so zapisane, kaj pomenijo, katere so …) in o osebah, ki so se skozi zgodovino borile za človekove pravice. Skupaj z učenci smo se pogovorili o nekaj znanih osebnostih, ki so se borile  za pravičnost in s tem izkazale velik pogum in tudi tvegale svoje življenje:

  • Oskar Schindler
  • Nelson Mandela
  • Raoul Wallenberg
  • Martin Luther King
  • Rosa Parks
  • Andrej Vendramin.

Učenci so razmišljali o tem, zakaj je težko ukrepati, ko se moramo boriti za pravičnost in kako zbrati pogum in najti pravi način za ukrepanje.

Osmi razred:

Pri učni temi Posledice geografskih odkritij smo se z osmošolci  pogovarjali o usodi staroselcev v Ameriki in o črnih sužnjih, katere so pripeljali iz Afrike. Staroselci so izgubili svobodo, položaj mnogih je postal suženjski. Mnogi so bili prisiljeni v težaško delo na plantažah, velikih farmah in v rudnikih. Njihovo število se je v kratkem času zelo zmanjšalo (težaško delo, izkoriščanje, bolezni …). V začetku 16. stol. so jih zato začeli nadomeščati s črnimi sužnji iz Afrike. To je bil začetek sramotne trgovine s sužnji, ki je v naslednjih 300 letih posredovala kakih 20 milijonov afriških prebivalcev.

Potek učne ure:

  1. Ko so učenci prišli v razred (naslednjo uro, po obravnavani temi o sužnjih), so se prešteli na prve in druge, tako, da je bilo učencev v vsaki skupini približno enako.
  2. Učitelj prevzame vlogo lastnika sužnjev in eno skupino določi za svobodne ljudi, drugo pa za nesvobodne- sužnje. Prvi izvejo, da so svobodni, dobijo navodilo, da se lahko prosto premikajo po učilnici in se prosto pogovarjajo med seboj, prav tako izvejo, da bodo dobili zapis današnje ure. Drugi izvejo, da so pravkar postali nesvobodni sužnji, dobijo navodilo, da morajo sedeti na tleh in da nas ne smejo gledati v oči, prav tako so dobili nalogo, da si morajo sami izpisati učno snov za današnjo uro in da jo bodo potem morali izpisati še za svobodne.
  3. Zgodovina6 Zgodovina5 Zgodovina4
  1. Učitelj opazuje dogajanje in reakcije otrok.
  2. Konec eksperimenta, vrednotenje s poudarkom, da smo sedaj vsi svobodni in enakovredni in da je to bil samo socialni eksperiment.
  3. Kako so se počutili svobodni in nesvobodni?
  4. Kako so gledali na skupino druge barve?
  5. Kakšni so bili občutki do učitelja?
  6. Učitelj učencem predstavi nekaj resničnih primerov, kjer se je dogajalo podobno kot to uro v razredu: črnci v ZDA in v JAR, Židje v času nacizma, domorodci v Avstraliji.
  7. Otrokom pove, da so te neenakopravnosti in neenakosti pred zakonom trajale zelo dolgo.
  8. Učitelj na kratko pove zgodbo Rose Parks in vodi debato: Zakaj Rosa Parks ni vstala s sedeža na avtobusu, kako so se črnci borili za svoje pravice, zakaj je trajajo tako dolgo, da so te pravice priborili in zakaj še vedno obstaja diskriminacija?

Polona Krkoč

O Katja Bone

Profesorica nemščine in angleščine
Ta vnos je bil objavljen v Nerazvrščeno, Pravičnost. Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja